Gradbeno dovoljenje za nadstrešek, pergolo in lopo

Na kratko: samostojna nadstrešnica brez sten do 20 m² je enostaven objekt in gradbenega dovoljenja ne potrebuje. Nad 20 do 50 m² je nezahteven objekt in gradbeno dovoljenje potrebuje. Nadstrešek, pritrjen na hišo, je prizidava. Pri pergoli uradni predpisi ne dajejo enoznačnega odgovora, odmik od sosedove meje pa določa občina.

Stanje predpisov: 31. 10. 2026.

Površina je bruto tlorisna površina. Poleg površine veljajo splošna merila za stavbe: enostavna stavba ima eno etažo in višino do 4 m, nezahtevna eno etažo in višino do 6 m, in to le, če gradnja ne zahteva nasipa ali izkopa nad 2 m. Vir: Uredba o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 96/22, priloga 1 (vrstici 12745 in 12520) ter 10. in 11. člen. Lope se uvrščajo po namenu: dokler namen ni znan, ni mogoče določiti, v katero skupino spadajo (tehnična smernica TSG-V-006:2022).

Kaj pomenijo ti izrazi

• Enostaven objekt je tako majhen, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven. Gradbeno dovoljenje zanj ni predpisano, gradnja pa ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom občine in predpisi o bistvenih zahtevah.
• Nezahteven objekt je manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven. Za novogradnjo sta potrebna pravnomočno gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje; uporabno dovoljenje ni potrebno.
• Manj zahteven objekt je po 9. členu uredbe vsak objekt, ki ni zahteven, nezahteven ali enostaven. Tudi zanj sta potrebna gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje.

Pozor: „nezahteven“ ne pomeni „brez dovoljenja“. Brez gradbenega dovoljenja je mogoče graditi le enostavne objekte.

Kaj se je spremenilo 15. oktobra 2025

Tega dne je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B, Uradni list RS, št. 75/25). Prvotni Gradbeni zakon (GZ-1, Uradni list RS, št. 199/21) je za novogradnjo enostavnega objekta, ki je stavba, predvidel prijavo začetka gradnje. V 6. členu zdaj te določbe ni več: za enostavno stavbo, na primer nadstrešnico do 20 m² ali lopo do 10 oziroma 20 m², GZ-1 ne zahteva niti gradbenega dovoljenja niti prijave začetka gradnje.

Hkrati se je spremenil Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3C, isti Uradni list). Priglasitev gradbenih posegov, za katere dovoljenje ni potrebno, ni več obvezna sama po sebi. Zahteva jo lahko občina z odlokom: če jo zahteva, ima 15 dni časa za soglasje, po tem roku pa se šteje, da je poseg skladen. Soglasje preneha veljati, če gradnja ne začne v šestih mesecih. Pri občini lahko vnaprej zahtevate tudi pogoje za izvedbo posega, ki veljajo tri mesece.

Tudi enostaven objekt mora biti skladen s prostorskimi akti občine in predpisi o bistvenih zahtevah.

Nadstrešek ob hiši je prizidava

Tabela zgoraj velja za samostojno nadstrešnico. Uredba nadstrešnico razvršča samostojno, če se drugih stavb dotika z največ dveh strani. Tehnična smernica TSG-V-006:2022 pa pravi, da se nadstrešek, ki se vpenja v objekt, obravnava kot del objekta, nadstrešek, pritrjen na drug objekt (na primer na teraso), pa ni samostojen objekt, ampak prizidava.

Zato meja 20 in 50 m² pri nadstrešku ob hiši ni zagotovilo. Pri konzolnem nadstrešku, ki je vpet v hišo ali pritrjen nanjo, uvrstitev preverite pri občini ali projektantu.

Pergola: zakaj ni enoznačnega odgovora

Tehnična smernica TSG-V-006:2022 pergolo šteje za grajeno opremo, ki nima lastne klasifikacije. Uredba o razvrščanju objektov za zunanjo opremo, ki ni uvrščena v prilogo 1, določa splošna merila za gradbene inženirske objekte. Besedili se ne ujemata, zato za pergolo ni mogoče napisati enoznačnega odgovora: odvisno je od izvedbe in občine.

Preden naročite, občini pošljite mere, višino, kritino in podatek, ali je pergola pritrjena na hišo, ter vprašajte, ali je potrebno gradbeno dovoljenje ali priglasitev.

Odmik od sosedove meje

Gradbeni zakon odmikov nadstreškov in lop od parcelne meje ne določa. Določa jih občinski prostorski akt (občinski prostorski načrt, OPN), zato se razlikujejo od občine do občine. Preverite tudi, ali OPN na vaši namenski rabi tak objekt sploh dopušča.

Primer iz Litije. Občinski prostorski načrt Litija (Uradni list RS, št. 58/10 in 63/18) za nove objekte predpisuje najmanj 4 m od meje sosednjih parcel, za nezahtevne in enostavne objekte pa najmanj 1,5 m, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta. Manjši odmik je po besedilu načrta dopusten s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. To je le primer: druge občine določajo drugače, prečiščenega besedila litijskega načrta pa v registru PISRS ni, zato vrednosti pred gradnjo preverite pri občini.

Pri nezahtevnem objektu je lahko sosed (lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnino) stranski udeleženec v postopku za izdajo dovoljenja. Če se v roku iz vabila ne prijavi, se šteje, da se strinja; investitor lahko priloži tudi njegovo pisno izjavo.

Kdaj vprašati občino

• Če načrtujete pergolo, ker zanjo ni enotne uvrstitve.
• Če je nadstrešek pritrjen na hišo ali vpet vanjo.
• Če ne veste, ali občina z odlokom zahteva priglasitev posega brez dovoljenja.
• Za odmik od meje in dopustnost objekta na vaši namenski rabi.
• Če namen lope ni jasen ali presega meje iz tabele.

Občini pošljite parcelno številko, tloris z merami, višino, namen in podatek, ali je objekt pritrjen na hišo.

Kaj lahko storimo mi

Naša storitev obsega izmero, projektiranje, izdelavo, dostavo in montažo, pri izbiri materialov in izvedbe pa svetujemo individualno. Za okvirno ponudbo nam pošljite mere in izdelek, ki ga želite: leseni nadstreški, lesene terase in pergole ali lope. Pišite nam prek kontaktnega obrazca ali nas pokličite na 051 246 577.

Besedilo je informativen pregled predpisov, ne pravni nasvet. O dovoljenju odloča pristojni upravni organ.

Uradni viri

• Gradbeni zakon (GZ-1), prečiščeno besedilo na PISRS in GZ-1B (Uradni list RS, št. 75/25)
• Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), 283. in 284. člen (pogoji za izvedbo, priglasitev), ter ZUreP-3C
• Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22)
• Tehnična smernica TSG-V-006:2022 Razvrščanje objektov (ministrstvo)
• Državni portal PIS: izvedba nadstreška

Prečiščena besedila na PISRS so informativni pripomoček; veljavno besedilo je v Uradnem listu RS.